Katere so ključne veščine in lastnosti odličnega mentorja, poleg iskrene želje in sposobnosti prenašanja znanj in izkušenj, radovednostI, pripravljenostI na učenje, spoštovanja različnosti, in sposobnosti prilagajanja? Da
- zna, ne glede na svoj položaj in ugled v organizaciji in širši družbi, z mentorirancem vzpostaviti in ohranjati enakovreden odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju, zaupanju in iskreni komunikaciji;
- se kot posameznik s praviloma več znanja in izkušenj, ne postavi v vlogo učitelja ali nekoga, ki VSE VE in, ki ima VEDNO PRAV, ampak da mentorirancu vedeti, da se je pripravljen tudi sam učiti;
- mentorirancu ne vsiljuje svojih rešitev, temveč ga samo usmerja in mu svetuje, končno odločitev pa vedno prepušča njemu samemu;
- v odnos vstopi tak kot je in tak tudi ves čas ostane;
- prizna, ko česa ne ve;
- Išče povratne informacije od mentoriranca, da se lahko izboljša kot mentor;
- je ves čas pozoren na mentorirančeve dejanske potrebe in napredek.
Z opisanimi lastnostmi in veščinami ter s svojim znanjem in izkušnjami, bo mentor najboljša podpora posamezniku pri
- njegovem osebnem in profesionalnem razvoju,
- postavljanju osebnih in profesionalnih ciljev in njihovem uresničevanju,
- prepoznavanju skritih talentov in potencialov in iskanju ali ustvarjanju priložnosti za njihovo polno uporabo.
Poleg omenjene podpore je mentorjeva naloga tudi ohranjanje in krepitev motivacije mentoriranca, da vztraja na poti, ki sta jo sooblikovala ter ohranjanje zavzetosti v mentorskem procesu. To mentor najlaže doseže s prepoznavanjem vseh najmanjših korakov, majhnih zmag in dosežkov mentoriranca, s poudarjanjem znanja, veščin in vrlin mentorirancev v delovnem in širšem okolju in s pomočjo štirih ključnih komunikacijskih in motivacijskih orodij: aktivnega poslušanja, vodenja dialoga, pripovedovanja zgodb in povratnih informacij.
- AKTIVNO POSLUŠANJE
ustvarja odnos in pozitivno okolje, ki omogoča odprto komunikacijo. Aktivno poslušanje mentorju omogoča prepoznavati mentorirančeve želje in potrebe. Zbrano poslušanje mentorirancu daje občutek, da so bila njegova vprašanja, razmišljanja in pomisleki slišani in razumljeni. Mentor z iskrenim zanimanjem za vse, kar mentoriranec pove ter s spodbudnimi odzivi in komentarji pokaže, da je ujel pomen in namen sporočil. Z izkazovanjem interesa za stvari, ki so bile izrečene med prejšnjimi pogovori dokazuje, da je tudi takrat pozorno poslušal in da ga zanima nadaljnji razvoj dogodkov.
Dober mentor mentoriranca ne prekinja med govorjenjem in zavestno odstrani vse motilce (med pogovorom ne odgovarja na telefonske klice, na e-mail sporočila, ne pogleduje na telefon ali računalniški zaslon itd.). S podajanjem lastnih izkušenj in nasvetov prične šele potem, ko mentoriranec že pojasni svoj vidik in postavi vprašanja oz. izpostavi pomisleke.
Z aktivnim poslušanjem mentor vseskozi izkazuje, da so zanj pomembni tako občutki kot pogledi mentoriranca in, da je pripravljen in sposoben razumeli njegove potrebe, dileme, izzive in želje ter se nanje ustrezno odzvali. Aktivno poslušanje, ko sogovornika gledamo v oči, se vživimo v njegov položaj, spremljamo njegovo telesno govorico, mu postavljamo odprta vprašanja, občasno povzemamo izrečeno in mu ne skačemo v besedo, je predpogoj za uspešno asertivno komunikacijo. Komunikacijo, ki omogoča odprto dvosmerno komuniciranje ter trdne in pristne odnose ob vzajemnem zaupanju in spoštovanju, in s tem odnos, ki vodi v izjemne rezultate.
- VODENJE DIALOGA
Mentorstvo je odlična priložnost za vodenje enakovrednega, vsebinskega dialoga, ki posameznikom omogoča, da se učijo iz drugačnega pogleda na enako situacijo ali izziv. Dialog ni navaden, površen razgovor, še manj merjenje moči ali prostor za prevlado. Namenjen je globljemu razumevanju stvari. Zahteva resnično prisotnost in aktivno poslušanje obeh oziroma vseh udeležencev mentorskega procesa. Pri tem je naloga mentorja, da ustvari pogoje za enakovreden razgovor, iz katerega se lahko rodi popolnoma nov pogled, nova ideja ali nov razmislek, katerega avtorstva ni mogoče in ni smiselno pripisovati nobenemu od udeležencev, ker sta ga oziroma so ga ustvarili vsi skupaj. Dialog je najbolj učinkovit, ko gre za prosto izmenjavo idej. Glede na to, da je čas dragocen in omejen, je mentor tisti, ki poskrbi, da bo dialog kljub temu potekal kolikor toliko usmerjeno in prinesel nova spoznanja za njihovo takojšnje preverjanje v praksi, pa tudi kot usmeritev za nadaljevanje mentorskega procesa.
- PRIPOVEDOVANJE ZGODB
Zgodbe že od nekdaj ustvarjajo najmočnejše vezi med posamezniki. Pripovedovanje zgodb je tudi najstarejša oblika poučevanja in učenja, saj se iz ničesar drugega ne naučimo več, kot iz zgodb. In tudi ničesar si ne zapomnimo bolje, kot zgodb. Zgodbe se namreč bolj kot z možgani povežejo s srcem, za naš razum pa vemo, da se odpre, ko se odpre srce. Zato je pripovedovanje zgodb v mentorstvu nepogrešljivo. Zakaj? Ker se z njihovo pomočjo lažje in bolje spoznamo, vzpostavimo bolj pristen odnos in, ker zgodbe
- spodbujajo spremembe,
- ustvarjajo zaupanje,
- je z njimi deljenje znanja lažje, bolj učinkovito in zabavno,
- z njimi poudarjamo in prenašamo svoje vrednote,
- nas zgodbe očarajo, navdihnejo, opomnijo, izzovejo in motivirajo,
- se ob zgodbah počutimo vključene, saj se nas dotaknejo in se v njih pogosto prepoznamo,
- zgodbe za razliko od številk in dejstev, ki ljudi pogosto razdvajajo, pritegnejo in zbližujejo, kar sta vedela že Nelson Mandela in Steve Jobs,
- zgodbe spodbujajo ustvarjalno, inovativno razmišljanje.
Dobri mentorji so odlični pripovedovalci zgodb, s pomočjo katerih z mentoriranci delijo kar vedo in znajo. Zgodbe vključujejo njihove uspehe in neuspehe, vzpone in padce, ki so pomenili največje prelomnice v njihovem življenju, iz katerih so se največ naučili in, ki so jih najbolj navdihnile. Z njimi na mentorirance prenašajo osebna doživetja in izkušnje in jih vodijo in usmerjajo proti njihovim ciljem, ne da bi jim vsiljevali svoj prav. Zgodbe o premagovanju različnih izzivov prinašajo mentorirancem drugačen pogled od njihovega in jih istočasno opogumljajo v smislu, tudi jaz to zmorem.
S pomočjo zgodb mentorji lažje odgovorijo na zahtevna vprašanja mentorirancev. Ko s pomočjo zgodbe razložijo, kako so sami ravnali v podobni situaciji, dajo veliko boljši odgovor, kot samo z opisovanjem različnih (teoretičnih) možnosti. Še posebej, če zgodbe skrbno izbirajo, da povedo pravo zgodbo v pravem trenutku. Da imajo ob njihovem pripovedovanju pred očmi cilje mentoriranca in svoje izkušnje in doživetja povežejo z njimi. Dobri mentorji tudi ne pozabijo povabiti mentorirancev, da z njimi delijo svoje zgodbe. Ker se želijo tudi sami naučiti česa novega.
- POVRATNA INFORMACIJA
Povratna informacija v mentorskem odnosu predstavlja nepogrešljivi vezni člen med mentorjem in mentorirancem, ki bistveno vpliva na uspešnost mentorskega procesa. Je ključno orodje mentorja pri usmerjanju mentoriranca, z natančnostjo in empatijo, skozi zapletenosti njihovega profesionalnega in osebnega razvoja. Povratna informacija predstavlja občutljivo ravnovesje med spodbujanjem, konstruktivno kritiko in medsebojnim spoštovanjem v okolju, ki je zrelo za učenje in rast, kakršno je tudi mentorski odnos.
Povratna informacija je, tako kot celoten mentorski odnos, dvosmerna ulica, ki koristi mentorju in mentorirancu. Medtem ko mentorirancem pomaga pri prepoznavanju njihovih prednosti in področij za izboljšave, mentorjem ponuja vpogled v njihov način prenosa znanj in izkušenj in učinkovitost usmerjanja in podpore mentoriranca. Ta dvosmerni odnos, ki ga učinkovite povratne informacije še dodatno krepijo in osmišljajo, bistveno izboljša izkušnjo mentorstva in jo spremeni iz zgolj prenosa znanja v potovanje vzajemne rasti in razumevanja.
Večino povratnih informacij v mentorskem procesu običajno podaja mentor. Mentoriranec v povratnih informacijah išče predvsem potrditev, da izpolnjuje mentorjeva pričakovanja in da jih ta tudi prepoznava. Povratna informacija v mentorskem odnosu mora biti zato stalna, konstruktivna, jasna, pozitivno naravnana in naj bi omogočala ohranjanje smeri do zastavljenega cilja in skrbela za načrtovani razvoj mentoriranca. Iz povratne informacije mora biti razvidno, da mentor sliši mentoriranca, spremlja njegove aktivnosti, dosežene rezultate, napredek in odnos. Ne glede na vsebino povratne informacije, mora biti ta izrečena vljudno in mora delovati spodbujevalno, zaradi česar mentoriranec nima strahov in zadržkov pri njihovem sprejemanju oziroma jih celo sam zahteva. V kolikor mentor ni vešč ustreznega podajanja povratnih informacij, mentoriranec na drugi strani pa ne ve, kako naj jih sprejema ali jih celo odklanja, je to lahko razlog za neuspeh.
Osvojite omenjena orodja in postanite mentor, kakršnega ste si vedno želeli.
