Marsikje in marsikdaj nam miti in zmotne predstave preprečujejo, da bi se lotili česa novega. In kateri so najpogostejši miti in zmote, zaradi katerih se ne odločimo vstopiti v mentorske odnose?

• Mentorji morajo biti starejši od mentorirancev

To že dolgo ne velja več. Vsi imamo znanja, veščine in vrednote, ki jih lahko prenašamo na druge. V sodobnih oblikah mentorstva mlajši prenašajo svoja znanja na starejše (obratno mentorstvo), mlajši in starejši so sočasno drug drugemu mentorji (vzajemno mentorstvo), mentorstvo se izvaja med udeleženci iste generacije ali v podobnih fazah kariernega razvoja (vrstniško mentorstvo). In, ko govorimo o mlajših in starejših, se ne omejujmo samo na leta starosti. Upoštevajmo tudi, koliko izkušenj in znanja ima posameznik. Mlad sodelavec z izkušnjami, tihim in organizacijskim znanjem v določenem okolju je lahko odličen mentor starejšemu sodelavcu, ki se v to okolje šele vključuje. V večgeneracijskih okoljih, kakršna so danes praktično vsa, te oblike mentorstva bistveno izboljšajo medsebojno komunikacijo in povečajo zavzetost vseh.

• Mentorstvo je enostranski proces

Mentorstvo je vedno dvosmerna cesta. V vsakem mentorskem odnosu, v katerega udeleženci vstopamo z iskreno željo po vzajemnem učenju in rasti, smo vsi na trenutke mentorji in mentoriranci, ne glede na formalno določene vloge. Še posebej pa je to izrazito v vzajemnem mentorstvu, v katerega že v osnovi vstopamo kot mentorji in mentoriranci.

• Mentorstvo je časovno naporno in obremenjujoče

Mentorska srečanja se da vnaprej načrtovati, ob upoštevanju časovne razpoložljivosti obeh oziroma vseh udeležencev. Ob ustrezni prilagodljivosti in vzajemnem spoštovanju  omejitev, mentorski odnos ne bi smel biti časovno obremenilen ali neizvedljiv za nobenega udeleženca. Seveda pa brez vložka časa ne gre, zato je predpogoj za zadovoljujoč mentorski odnos, da mentorstvo postavimo visoko na svojo prioritetno lestvico. Tudi v  delovnem okolju mentorstvo, z ustrezno umestitvijo v delovni dan in določeno fleksibilnostjo udeležencev, ne moti delovnega procesa. Sodobne oblike mentorstva, kot so situacijsko mentorstvo ter “speed” in “flash” mentorstvo, še dodatno upoštevajo omejeni čas, ki nam je na voljo in so poleg tega tudi zelo učinkovite. Poleg tega, v dobrem mentorskem odnosu sčasoma ne bomo niti opazili, koliko časa smo v to vložili. In bolj kot se bo odnos razvijal, bolj bomo uživali v vzajemni interakciji in učenju in se veselili vsakega naslednjega srečanja.

• V mentorskem procesu pridobijo samo mentoriranci

Mentorstvo je DAM-DAŠ odnos, v katerem pridobimo VSI. Mentoriranci, mentorji, ožje okolje, v katerem se mentorski proces izvaja in širša skupnost. V mentorskem odnosu oba oziroma vsi udeleženci sprašujemo, poslušamo, argumentiramo, si izmenjujemo ideje, preizkušamo, delamo napake in se ob tem učimo, rastemo in razvijamo na vseh ravneh.

• Mentorstvo se vedno odvija po vnaprej določenem načrtu

S tem, ko si postavimo cilje, ki jih želimo doseči v mentorskem odnosu, postavimo tudi okvirni načrt dela oziroma strukturo mentorskega procesa. Vendar si pri tem pustimo dovolj prostora za sprotno prilagajanje, pri čemer morajo biti  vseskozi v ospredju želje in potrebe mentorirancev. Ne bodimo togi in pretirano formalni. Vnaprej nenačrtovan, odprt in odkrit pogovor ter delitev izkušenj s pomočjo pripovedovanja zgodb,  pogosto prinesejo največ novih znanj in spoznanj in pomenijo za mentorirance najboljšo možno izkušnjo in podporo.

• Mentorski odnos se zaključi, ko dosežemo cilje

Mentorski proces ima običajno svojo časovnico, svoj začetek in konec. To nam omogoča, da ostajamo osredotočeni na uresničevanje dogovorjenih ciljev. Ker pa je mentorstvo predvsem odnos dveh ali več posameznikov, se ta običajno nadaljuje tudi po formalnem zaključku. V enaki obliki in z novimi cilji ali pa v povsem novih oblikah. Danes ni redko, da si posamezniki oblikujejo lastno mrežo mentorjev, v kateri imajo vedno nekoga, s katerim se lahko posvetujejo. Ali pa najdejo rešitev že samo s tem, ko se spomnijo na to, kako bi v podobni situaciji ravnali njihovi mentorji.

• Sočasno smo lahko samo v enem mentorskem odnosu

V resnici je to odvisno od obdobja, v katerem se nahajamo, od ciljev, ki jih želimo doseči in od podpore, ki jo pri tem potrebujemo. Lahko imamo več mentorjev sočasno, ki nas podpirajo na različnih področjih, nam odpirajo različne poglede in perspektive in s pomočjo katerih pridobivamo različna specifična znanja in veščine.

• Mentorji morajo biti eksperti na področju, na katerem delujejo mentoriranci

Mentorji morajo imeti predvsem mentorske veščine, kot so sposobnost predajanja znanj, vodenja dialoga, aktivnega poslušanja, vodenja učinkovite komunikacije, podajanja in sprejemanja povratnih informacij in vzpostavljanja odnosov. Biti morajo sposobni prispevati svež pogled, nasvet in delovati kot nekdo, s katerim lahko mentoriranci preverjajo svoje ideje in jih preizkušajo v praksi, brez strahu pred delanjem napak. Najpomembneje je, da se  potrebe mentorirancev čim bolje povežejo z veščinami in sposobnostmi mentorjev.

• Mentorji morajo imeti odgovore na vsa vprašanja in morajo biti sposobni rešiti vse izzive mentorirancev

Mentorji so samo ljudje, ki so v življenju prav tako delali napake in, ki se morajo tudi sami še naprej učiti. Zato je pomembno, da so odkriti, da delijo svoje zmote in napake in predvsem, kaj so se iz njih naučili. Ob takih mentorjih se bodo tudi mentoriranci odprli in odkrito govorili o svojih željah, potrebah , pa tudi strahovih. Cilj mentorjev ne sme in ne more biti reševanje izzivov namesto mentorirancev in obvarovanje pred  delanjem napak. Njihova naloga je, da jim svetujejo in jim ob tem pustijo, da ravnajo tako, kot mislijo, da je za njih prav.

• Mentorstvo je samo za manj izkušene posameznike

V času, ko je vseživljenjsko učenje nuja in ne več izbira, ko smo soočeni z nenehnimi spremembami, ki zahtevajo hitro in ustrezno odzivanje, ko v življenju prevzemamo nove in nove vloge, ob sebi vsi potrebujemo mentorje. V vseh življenjskih obdobjih in na vseh kariernih stopničkah.

• Mentorstvo je uspešno samo, če poteka v živo

Hiter razvoj tehnologije in digitalizacija, ki nam omogoča nenehno povezanost ne glede na lokacijo in časovne pasove, ter nove oblike in načini dela, so prinesli spremembe tudi na področju mentorstva. Online mentorstvo je danes enako učinkovito, kot so srečanja v živo, omogoča nam izbiro mentorjev po vsem svetu in je zelo fleksibilno. Pri tem pa je vedno priporočljivo in dobrodošlo, da se uvodno srečanje, ko se med seboj predstavimo in usklajujemo pričakovanja, izvede v živo, v okolju, v katerem se bomo prijetno počutili.

• Mentorstvo je nadomestilo za vodenje

Naloga vodij je vodenje sodelavcev pri doseganju ciljev organizacije in njihov razvoj, pri čemer so jim lahko v pomoč tudi mentorske veščine. Vloga mentorjev pa je v zagotavljanju varnega in zaupnega prostora, v katerem lahko posamezniki raziskujejo in odkrivajo lastne potenciale, si postavljajo osebne in karierne cilje in pri tem osebno in profesionalno rastejo. Danes si predstavniki mlajših generacij namesto vodij želijo predvsem mentorje kar pomeni, da bodo morali vodje vedno bolj krepiti in prevzemati mentorsko miselnost ter mentorske veščine in pristope.

• Mentorstvo je alternativa usposabljanju in učenju

Mentorstvo, katerega srž je izkustveno učenje, ne nadomešča, temveč dopolnjuje različne oblike usposabljanj in izobraževanja. Mentorji mentorirance učijo refleksije, jim omogočajo globlji vpogled, takojšnjo uporabo znanj ter jih z umetnostjo poslušanja in vodenja dialoga vodijo k sprejemanju lastnih odločitev.

• Posamezniki z uspešno kariero so najboljši mentorji, vendar je do njih težko priti

Karierni uspeh sam po sebi ne pomeni imeti mentorske sposobnosti. Enako velja za največje strokovnjake na določenem področju.  Najboljši mentorji so tisti, ki v mentorirancih odkrivajo njihove edinstvene potenciale in jim pomagajo, da jih razvijajo in polno izkoriščajo. Zato iščimo mentorje med ljudmi, katerih znanje in izkušnje nam bodo najbolje pomagale na naši poti, ki so nam zgled in ki nam bodo namenili potreben čas.

Mentorstvo je ena najučinkovitejših metod učenja in podpore pri naši osebni in profesionalni rasti. Vendar je še vedno premalo izkoriščeno. S tem člankom želimo razbliniti mite in zmotne predstave o mentorstvu in nagovoriti vse, ki še niso izkusili njegovih čarov, da ponovno premislijo in se odločijo za vstop v mentorski odnos. Kajti, ne glede na to, kje živimo, v katerem življenjskem obdobju se nahajamo, na katerem delu karierne poti, vsi potrebujemo mentorje in vsi lahko postanemo mentorji.