Mentorska miselnost pomeni, da v vsaki situaciji vidimo priložnost za učenje, v vsakem posamezniku pa njegove edinstvene talente in potenciale in neomejene možnosti rasti. Posamezniki z mentorsko miselnostjo
- so usmerjeni v učenje, proaktivni in ciljno usmerjeni,
- prevzemajo lastništvo nad lastnim učenjem,
- imajo visoko razvite odnosne kompetence,
- si vzamejo čas za samoocenjevanje,
- se učijo iz lastnih napak
- svoja znanja nesebično delijo z drugimi.
Posamezniki z razvito mentorsko miselnostjo nenehno opazujejo ljudi okrog sebe, kaj delajo in kaj potrebujejo in jim nudijo svojo podporo in pomoč z usmerjanjem, modrostjo, veščinami, priporočili in koristnimi viri za njihovo profesionalno in osebno rast. Pri tem se ne postavljajo v vlogo herojev in rešiteljev, ampak delujejo kot čuječi krmarji.
Mentorske miselnosti se najbolje učimo od mentorjev, katerih ključne lastnosti so:
- radovednost. Mentorji pri svojih mentorirancih odkrivajo skrita znanja, talente in potenciale in skupaj z njimi iščejo vloge in okolja, kjer jih lahko najbolje izkoristijo.
- Ponižnost. Mentorji se ne postavljajo v ospredje, saj se zavedajo in na glas priznajo, da se morajo tudi sami še veliko naučiti. Mentorirancem se zahvalijo vsakokrat, ko se od njih kaj novega naučijo.
- Spoštovanje različnosti. Mentorji verjamejo, da lahko vzpostavijo odličen odnos z ljudmi, ki so različni od njih. V razlikah ne vidijo pomanjkljivosti, temveč prednosti.
- Samorefleksija in zavedanje odgovornosti. Nenehno se sprašujejo, kakšen mentor željo biti in kaj prinašajo v mentorski odnos.
- Prilagajanje. Mentorji se prilagajajo potrebam mentorirancev. Poznajo njihove cilje, interese in strasti in jih podpirajo pri njihovi uresničitvi, ne da bi jim pri tem vsiljevali svoje cilje in poti, kako priti do njih.
- Vodenje dialoga v okviru katerega mentorji s svojo mentorsko miselnostjo postavljajo naslednja ključna vprašanja: kaj ti je pomembno? Kaj te zanima? Katera vprašanja bi mi rad postavil?
Mentorska miselnost naj ne bi bila lastna samo mentorjem, temveč tudi vodjem in voditeljem, ki v ospredje postavljajo odnose. Zakaj? Vodje z mentorsko miselnostjo s sodelavci odprto in transparentno komunicirajo, delijo z njimi svoje poglede, jih usmerjajo pri sprejemanju odločitev in reševanju problemov, so zgled s svojim odnosom in jih opogumljajo, da presegajo lastna pričakovanja, da dajo od sebe več, kot mislijo, da so sposobni. Zaposleni jim ta odnos vračajo z večjo zavzetostjo, proaktivnostjo in kreativnostjo, izboljšanimi medsebojnimi odnosi, kar se odraža na boljšem končnem rezultatu. Ko vodje vodijo z vidno željo po podpori in ko napake spreminjajo v priložnosti za učenje, se spremeni tudi odnos zaposlenih. Velikodušnost, ki so je sami deležni, vračajo z enakim pristopom do sodelavcev, s sodelovanjem in prenehajo biti nezdravo sebični in tekmovalni. Mentorska miselnost se torej razširi po celotnem delovnem okolju, ki postane učeče se, sodelovalno in vključujoče.
Vodje lahko mentorsko miselnost negujejo in krepijo tako, da
- postajajo vedno boljši poslušalci,
- dobro poznajo svoje zaposlene. Ne samo njihovih imen in vlog, temveč tudi njihove interese, sanje, strahove, kaj potrebujejo, da bi bili lahko še boljši,
- se učijo učinkovitega podajanja povratnih informacij. Te morajo biti konstruktivne, konkretne in čim bolj opisne ter podane na način, da jih bodo zaposleni razumeli, sprejeli in upoštevali, da bodo dosegle svoj namen,
- nikoli ne nehajo rasti in se razvijati
- so tudi sami čim večkrat v vlogi mentorjev in da si, ne glede na svoj položaj, poiščejo mentorje, ko začutijo, da potrebujejo tovrstno podporo.
Danes veliko govorimo o miselnosti rasti in o trajnostni miselnosti, do katerih pa vodi ravno mentorska miselnost. Z njeno pomočjo gradimo sodelovalna okolja, v katerih sta nenehno učenje in izmenjava znanj živi vrednoti. Okolja, v katerih so se posamezniki sposobni soočati z izzivi, prevzemati najodgovornejše naloge in se ob njihovem izpolnjevanju učiti, sprejemati odločitve in odgovornost zanje. Kjer se ne oklepajo utečenih pristopov in procesov, temveč pozdravljajo vsako priložnost za inoviranje. Kjer se ne bojijo zdrsov in neuspehov in kjer uspeh pomeni zgolj potrditev in daje zagon za nove podvige.
