Kaj imata skupnega maraton in mentorstvo? Oba zahtevata dolgoročno zavezanost, stalen trud in dokazujeta, da je podpora izjemno pomembna, da pa ne more nadomestiti lastnega napora posameznika, to je maratonca oziroma mentoriranca. Tako maraton kot mentorstvo zahtevata predane posameznike, ki so pripravljeni sprejeti izzive in se z njimi soočiti. Ob podpori in usmerjanju trenerja oziroma mentorja. Katere so torej ključne podobnosti med maratonom in mentorstvom?
- Dolgotrajna zavezanost, saj tako maraton, kot mentorstvo pomenita potovanje, ki zahteva svoj čas in vztrajnost.
- Usmerjanje in podpora. Tako, kot maratonec potrebuje trenerja za podporo in izbiro taktike, jo potrebuje tudi mentoriranec. In tako, kot na koncu maratonec teče sam, mora tudi mentoriranec sam vložiti čas in energijo v učenje in rast.
- Pomen priprave. Maraton in mentorstvo zahtevata jasno postavitev cilja in načrt, kako do njega. Pri maratonu je to vadbeni načrt oziroma tekaški trening, pri mentorstvu so to SMARTER cilji.
- Osebna angažiranost. Maratonec in mentoriranec sta tista, ki morata opraviti potrebno delo in doseči cilj, ne njun trener oziroma mentor. Končni uspeh je odvisen izključno od njune predanosti in vztrajnosti.
- Nove izkušnje, ki jih pridobijo vsi. Maratonec in mentoriranec spoznata, kaj vse sta sposobna doseči, medtem ko se trener in mentor zavedata svoje vrednosti s tem, ko sta jima pomagala doseči postavljene cilje.
- Izzivi, ki so neizogibni tako pri maratonu kot pri mentorstvu. Medtem, ko se maratonec lahko sredi teka sooči s težko krizo oziroma naleti na zid, se lahko mentoriranec sooči z neuspehom ali popolnim padcem motivacije. Ob ustrezni podpori trenerja oziroma mentorja se lahko uspešno spopadeta s temi izzivi in nadaljujeta pot proti cilju.
Maraton je tek na dolge proge, kakor življenje, podjetništvo in še marsikaj. Tudi mentorstvo je tek na dolge proge. Tako, kot pri maratonu, tu ni bližnjic. Vsak korak šteje in prinese novo priložnost za učenje. In vsaka ovira na tej poti nas spomni na to, zakaj smo začeli in nas žene naprej proti cilju. Da vztrajamo tudi takrat, ko se naš tempo upočasni in, ko rezultata še ni na obzorju.
Tako, kot vsak tekač, ima tudi vsak mentoriranec svoj tempo. A vsi imamo isti cilj – iti naprej, skupaj z drugimi. Zato maraton ni le tek, ampak simbol skupnega napora in sodelovanja. Skupna izkušnja, v kateri ima vsak svojo vlogo. Nekdo vodi, drugi spodbuja, tretji ohranja ritem, četrti nas opomni, da bi bilo dobro malo upočasniti. Podobne, če ne enake vloge, si v mentorstvu delita mentor in mentoriranec.
Maraton in mentorstvo nas učita, da ni pomembno, da čim prej prečkamo ciljno črto. Pomembnejša je pot do nje in to, da jo prečkamo skupaj. Poznane so zgodbe, ko so nekateri tekači omagali sredi proge ali tik pred ciljem in so jih ostali tekmovalci počakali in skupaj z njimi prišli v cilj. Tudi mentorstvo nas uči, da se moramo ustaviti, počakati in prisluhniti sebi in drugim. Da mentorstvo, enako kot maraton, ni tekmovanje, ampak soustvarjanje. Je skupna pot do cilja, ki prinaša zadovoljstvo vsem, ki hodijo ali tečejo po njej.
Šele ko mentorstvo razumemo kot dolgo pot, kot maraton, postane učinkovito orodje za prenos znanja, krepitev sodelovanja in zaupanja ter preraste v skupno učenje. Vztrajnost v mentorstvu pomeni, da se zavedamo, da se spremembe ne zgodijo čez noč. Da verjamemo v potencial ljudi, tudi ko sami še iščejo svojo pot. In pomeni, da zaupamo procesu, v katerem vsak korak, vsaka spodbuda, vsaka iskrena izmenjava ustvarja trdne temelje za prihodnost. Da je to proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in pripravljenost, da rastemo skupaj.
Ko se povežemo v mentorstvu, ne iščemo hitrih rezultatov, temveč ustvarjamo prostor za izmenjavo znanja in izkušenj. V katerem gradimo odnose, zaupanje in skupnost, ki ima moč, da premika meje. Kjer se rezultati ne pokažejo čez noč, so pa zato trajni in globoki. Tako, kot so trajni in globoki spomini na pretečeni maraton in na vse, ki so tekli skupaj z nami ali nas spodbujali ob progi.