V okviru F3ŽO sta Univerza v Ljubljani (Modra fakulteta) in Univerza v Mariboru (Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje) organizirali okroglo mizo z naslovom KAKŠNO NAJ BO MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE V DOLGOŽIVI DRUŽBI. Delovno aktivno prebivalstvo danes predstavlja že pet generacij, zato je njihovo sodelovanje tako na horizontalni kot vertikalni ravni ključnega pomena za nadaljnji razvoj trga dela. Različni medgeneracijski pogledi in povezovanja so velikega pomena za razvoj humane, demokratične družbe, kar je osnovno poslanstvo izobraževalnih institucij. Priznavanje heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami spodbuja medgeneracijsko solidarnost, sodelovanje in socialno kohezivnost.
Na okrogli mizi, ki jo je povezovala dr. Lučka Lorber, Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, so sodelovali dr. Jožica Knez Riedl, Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, Benjamin Habinc, prodekan za študentska vprašanja na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, dr. Jasna Krstović, Univerza na Reki, Klub upokojenih profesorjev, dr. Zoran Pavlović, Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta, dr. Meta Furlan, Večgeneracijski center Goriške, Ljudska univerza Ajdovščina, dr. Jana Goriup, Univerza Alma Mater in bivši rektor Univerze v Ljubljani dr. Stane Pejovnik.
S primeri dobrih praks smo sodelovali Center aktivnosti Fužine, projekt FACE (Teja Dušak in Monika Šparl), Večgeneracijski center N’š plac (Nina Živkovič) in Skupnost srčnega mentorstva ter platforma srčnega mentorstva (Tatjana Kolenc).
Tatjana Kolenc je v svojem izvajanju poudarila, da danes verjetno prvič živimo v času, ko se lahko oziroma bi se morali tudi starejši učiti od mlajših. Na drugi strani pa moramo prestreči in ohraniti vse znanje, ki ga imajo starejše generacije. Omogočiti, da se znanje prenaša in da kroži. In prav to omogoča mentorstvo, ker je, poleg ostalega, močan spodbujevalec vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja. Je pravzaprav najboljši prostor za medgeneracijsko povezovanje. Zakaj? Ker smo v mentorskih odnosih enakovredni, si zaupamo in se spoštujemo. Se poslušamo in se slišimo ter na ta način spoznamo med seboj. V mentorstvu se sveže ideje in pobude mladih najlepše in na najbolj učinkovit način povezujejo z izkušnjami in modrostjo starejših. Pri tem so nam na voljo različne oblike mentorstva, kot so obratno, vzajemno in skupinsko mentorstvo.
Zato je potrebno odpirati mentorske programe v različnih sredinah in približati mentorstvo širši javnosti, ga narediti dostopnega. In prav to je eden ključnih razlogov za to, da smo v okviru Platforme SM razvili SSM, v kateri se na prostovoljni bazi združujejo posamezniki z različnimi znanji in izkušnjami, iz najrazličnejših področij. SSM je prva mentorska skupnost v Sloveniji. Je odprta in povezovalna , do nje lahko dostopajo vsi. Temelji na v človeka usmerjenem pristopu, iskrenosti in zaupanju. Njeno poslanstvo je omogočiti dostop do mentorstva vsem, ki potrebujejo to obliko podpore in vsem, ki to podporo nudijo. Je podporno okolje, prostor sodelovanja in druženja med posamezniki, predanih osebni rasti in vseživljenjskemu učenju. Člani drug drugemu proaktivno predajajo znanje in s tem ustvarjajo zakladnico znanja dostopno vsem, tudi širši javnosti. Ob tem pa izpostavljajo, kako pomembno je ohranjati in negovati tradicionalne človeške vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, zaupanje, dialog, iskrena komunikacija. SSM povezuje raznolike posameznike in spodbuja nastanek novih skupnosti za soustvarjanje boljše družbe za vse.
Izmenjava idej in izkušenj med različnimi starostnimi skupinami ustvarja dinamično sinergijo, ki poganja družbo naprej. S tem, ko izkoristimo kolektivno modrost različnih starostnih skupin, se prilagodimo izzivom časa in zagotovimo, da znanje še naprej nemoteno prehaja iz ene generacije v drugo. Ustvarjamo družbo, ki uspeva na podlagi bogatega mozaika različnih znanj, izkušenj in spoznanj, ki so jih skozi čas tkali njeni člani.
Pomenu skupnosti so pritrdili vsi prisotni, ki so poudarili še naslednje:
- Vsaka generacija ima svoje potrebe, želje, pričakovanja, Pomebno je to, kar nas druži.
- Premagati moramo stereotipe, tabuje, apriori podcenjevanje, posploševanje. Potrebne so medsebojno spoštovanje, pomoč, solidsarnost in strpnost.
- Posen izziv ima pred seboj t.i. sendvič generacija, ki je še delovna aktivna, ki mora skrbeti za ostarele starše in na drugi strani za svoje potomce.
- Mladi, ki so v kakovostnih stikih s starejšimi, so manj zaskrbljeni glede svoje prihodnosti.
- Koristna bi bila časovna kapsula, s pomočjo katere bi se mladi prestavili v obdobje starostnikov in se potem vrnili nazaj.
In še sklepna misel? Najbolje in najlepše se staramo, če smo aktivni in, če se povezujemo. In to je smisel skupnosti, kakršna je tudi naša SSM.