Po sodelovanju na EPUO Forumu Andragoškega centra Slovenije v oktobru 2023 na temo Osebnih (čustvenih) spretnosti za življenje, je Tatjana Kolenc v imenu Platforme Srčnega mentorstva sodelovala tudi na prvem EPUO forumu v letu 2024, ki je predstavljal zaključni dogodek ob izteku Evropskega leta spretnosti (European Year of Skills), ki je potekal v obdobju od maja 2023 do maja 2024. S tem je bila ponovno poudarjena vloga mentorstva pri vseživljenjskem učenju ter predvsem prenosu, izmenjavi in kroženju znanj, s poudarkom na izkustvenem učenju, torej pridobivanju znanj in spretnosti, ki jih lahko takoj uporabimo v praksi in s katerimi se lahko učinkovito odzivamo na vse spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih. Od pospešenega razvoja tehnologije, digitalizacije, družbenih in geopolitičnih sprememb, okolijskih izzivov ter demografskih gibanj, ki v delovnih in ostalih okoljih zahtevajo učinkovito medgeneracijsko sodelovanje, brez česar ni prihodnosti.
Poudarek tokratnega foruma je bilo pridobivanje in stalno nadgrajevanje spretnosti kot vseživljenjski proces, ki zadeva vse razsežnosti našega (so)bivanja in edini vodi v blagostanje, še prej pa v uspešno delovanje in proaktivno odzivanje na neprestane spremembe – v naravi in svetu, ki ga kot človeštvo ustvarjamo.
Na forumu so strokovnjaki in govorci iz različnih sfer predstavili
- ključno vlogo izobraževanja odraslih pri zadovoljevanju potreb trga dela
- pričakovane potrebe trga dela
- projekt ozavečanja za vseživljensjko učenje, katerega nosilec je ACS
- pomen merjenja spretnosti odraslih
- ukrepe, ki podpirajo pridobivanje spretnosti
- spoznanja projekta EPUO o spretnostih za življenje in delo
Dogodek smo sklenili z okroglo mizo, ki jo je odlično moderirala mag. Zvonka Pangerc Pahernik in na kateri smo sodelovali Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije, Eva Mermolja iz Ljudske univerze Ajdovščina, Damir Hauptman iz Zavoda Burja in Tatjana Kolenc iz Platforme srčno mentorstvo. In o čem je tekla beseda?
- O naših spretnostih, zakaj smo nanje ponosni in kako smo jih pridobili.
- O medsebojni povezanosti spretnosti oziroma kako razvoj ene vrste (npr. opevanih zelenih in digitalnih) spretnosti nujno prinese s seboj ali izpostavi potrebo po razvoju drugih – državljanskih, osebnih in medosebnih spretnostih in kako se to odraža v naših življenjih in pri našem delu?
- O spretnostih, ki jih želimo še pridobiti oziroma bi jih nujno potrebovali in kako jih bomo pridobili.
- O tem, kaj bi svetovali drugim – kako naj postopajo, da bi bile spretnosti naš stalno aktualiziran kapital, ki nam ga nihče ne more vzeti in ki nam pomaga, da v sodobnem svetu uspešno živimo in delujemo?
To je bila še ena odlična priložnost za predstavitev vseh razsežnosti mentorstva in njegove vloge v današnjem spremenljivem svetu, v katerega v ospredje postavljamo človeka in iskrene medsebojne odnose. Kot tudi za predstavitev poslanstva Platforme srčnega mentorstva, Skupnosti srčnega mentorstva in Skupine vseživljenjskih učenk, ki deluje pod imenom Mreža znanja Slovenija. Predvsem pa je bil poudarek na nasvetu vsem nam, da ne bi nikoli pomislili na to, da vemo dovolj ali celo vse. Da ostanemo radovedni, da se ne ustrašimo nobene novosti, da se zavedamo, da se resnično lahko učimo vedno, povsod in od vsakogar. Za kar je dovolj že to, da smo dostopni, da poslušamo druge, jih povprašamo kdo so, s čim se ukvarjaj, jih tudi zares poslušamo. Kajti, od vsakogar se lahko nekaj naučimo. In, da pri vsem tem ostanemo zvesti sebi in svoji edinstvenosti. Zakaj? Ker TO KAR IMAMO, IMAJO TUDI MNOGI DRUGI. TO, KAR SMO, PA NE MORE BITI NIHČE DRUG.