Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se lahko spopada z običajnimi življenjskimi stresi, lahko dela produktivno in plodno ter je sposoben prispevati k svoji skupnosti.
Zakaj ob taki definiciji duševno zdravje na delovnem mestu še vedno povzroča nelagodje, negotovost, negativne stereotipe in celo stigmo? Zakaj o tem še vedno ne govorimo odkrito in na glas? Zakaj še vedno skrivamo občutke tesnobe in strahu?
Premagovanju tega je bila namenjena prva MEN – TAL konferenca v Sloveniji, katere pobudnik je Marko Podgornik Verdev, izjemen podjetnik, mentor in vizionar, ki si je drznil deliti svojo izkušnjo. Človek, ki verjame, da se največje inovacije ne dogajajo v tehnologiji ampak se začnejo pri ljudeh – pri ustvarjanju prostora, kjer si vsakdo upa biti to, kar je. Kjer psihološka varnost ni le floskula, ampak temelj učinkovitih, zavzetih in zdravih ekip. Zato veliko govori o duševnem zdravju, o avtentičnosti in voditeljstvu s srcem. Ker verjame, da podjetništvo prihodnosti ne meri več samo profita – temveč tudi pogum, s katerim ustvarjamo boljšo družbo.
Težave ne izginejo same od sebe in ni dovolj, da samo zamahnemo z roko. Moramo se jih zavedati, jih prepoznati, se z njimi soočiti, jih premagati in preprečiti njihovo vrnitev. Konferenca je bila prvi korak k temu, da
- enako glasno kot o skrbi za telo govorimo o skrbi za duševno počutje. Da lahko izostanemo z dela ne samo ob gripi ali prehladu ampak tudi takrat, ko potrebujemo duševni odmor;
- omogočimo zaposlenim, da lahko odkrito in iskreno govorijo o svojih stiskah in težavah, da se počutijo varno in udobno pri iskanju pomoči in podpore. Še posebej v trenutkih velikih pritiskov, iz katerih ne vidijo izhoda in potrebujejo takojšen pogovor in pomoč pri iskanju rešitve;
- usposobimo vodje, da bodo znali prepoznati in se odzvati na čustveno stisko sodelavcev. Da okrepijo medosebne veščine, kot sta odprta komunikacija in aktivno poslušanje. Da so sposobni empatije, zaradi česar se bodo sodelavci ob njih počutili varno in si bodo upali pokazati svojo ranljivost in človeškost.
- dovolimo vodjem, da tudi sami pokažejo svojo ranljivost. Da to ne pomeni, da so šibki, nezmožni obvladovanja delovnih obremenitev in prevzemanja odgovornosti, da so nesposobni, nevredni spoštovanja. Prav nasprotno. Ranljivost pomeni, da so zreli, senzibilni, jih dela človeške in jim omogoča, da se tesneje povežejo s sodelavci, da okrepijo medsebojno zaupanje in s svojim zgledom dokazujejo, da smo vsi samo ljudje, edinstveni v svoji moči in šibkosti.
Odlični sogovorniki na konferenci Boris Kobal, Aljoša Bagola, Maja Monrue, Gregor Kirsch, Dr. Dan Podjed, Mag. Aleš Vičič, Dr, Vita Poštuvan, Mag. Monishankar Singha, Dr. Eva Boštjančič, Julija Peklar, Nejc Jaka Sekula in dr. Matej Tušak so z nami delili svoje osebne zgodbe in to
- kako se spoprijemati z občutki neuspeha, odrinjenosti, potrebe po samouničenju, izgubi smisla, ko že misliš, da si na dnu, pa še kar toneš;
- kako se spopasti z občutki, da si leta in leta zadnji, ki odloča, na odločitev katerega vsi čakajo, ti pa nimaš nikoga, da bi ga vprašal, mu povedal slabe stvari;
- da je dobro tudi jokati, sam ali pred drugimi;
- da je humor istočasno odrešilen in obremenilen;
- da življenja ne smemo jemati preresno;
- kako zopet postaviti srečo pred uspehom ter, da sreča ni v nas ampak ob nas. V ljudeh, ki nas obdajajo:
- da moramo odgovore iskati v ljudeh, ne za zaslonom;
- da se moramo odklopiti od tehnologije in priklopiti na ljudi;
- da moramo poskrbeti za svojo glavo;
- da ne pozabimo na to, da tako kot mislimo in v kar verjamemo, tudi delujemo;
- kako voditi svoj um:
- kako s pomočjo čuječnosti do vztrajnosti, pitrpežljivosti iin osredotočenosti;
- da si zaposleni želijo predvsem, da so njihovi vodje ljudje;
- da naj vodja predvsem posluša in pomaga z vprašanji »kako ti lahko pomagam«, »kdo in kako misliš, da bi ti lahko pomagal«, ne pa rešuje:
- da je lahko delovno okolje tudi zatočišče v času osebnih stisk; da so čustva v delovnem okolju kot začimba v prehrani;
- da znamo opisati svoje počutje, za kar imamo v sloveščini vsaj 30 besed, običajno pa uoporabljamo samo besedno zvezo »v redu«;
- da nam ni potrebno početi vsega ampak predvsem, če že ne samo tisto, kar nas dela zadovoljne, kar imamo radi, kar nam polni baterije;
Pomembno vlogo pri ozaveščanju o duševnem zdravju, o našem počutju in dobrem počutju drugih ter o tem, kako ga vzpostaviti in ohranjati, ima tudi mentorstvo. KAKO? Z ustvarjanjem varnega prostora, v katerem lahko posamezniki ohranijo svojo avtentičnost, iskreno govorijo o svojih osebnih in profesionalnih izzivih in pri tem računajo na razumevanje in podporo, pozitivno vpliva na duševno zdravje in splošno blagostanje posameznikov. Mentorstvo kot odnos nam daje občutek varnosti, nam pomaga najti smisel, vrača upanje, premaguje osamljenost in krepi našo samozavest. Tudi Menthal Heath Foundation priporoča mentorstvo kot učinkovit način podpore duševnemu zdravju v delovnem okolju. Je pomembno orodje pri krepitvi tiste oblike medčloveškega povezovanja, ki podpira dobro počutje, še posebej danes, ko različne oblike in načini dela povzročajo občutke odtujenosti in dodaten stres.
Tega se zavedamo tudi v Skupnosti srčnega mentorstva kjer si člani in članice nudimo podporo tudi, ko se ne počutimo najbolje v svoji koži, smo na pomembnem življenjskem ali profesionalnem razpotju in v drugih situacijah, ki ogrožajo naš duševni mir, dobro počutje in pozitivno naravnanost ali pa preprosto ne vemo, kam in čemu. V kateri najdemo svojo oazo miru, stabilnosti in podpore. Ki nam predstavlja prostor, v katerem se ustavimo, delimo izkušnje in občutke in se ob tem razvijamo in krepimo.
Zato smo z veseljem podprli to konferenco, za katero verjamemo, da pomeni začetek gibanja, ki bo vneslo pomembne spremembe v našo družbo, da se bodo vsi v njej počutili vključene, sprejete, cenjene in varne. In, da bodo duševno zdravi.