BILI SMO NA INFORMATIVI 2026

Na povabilo organizatorja Proevent, d.o.o. smo se udeležili 17. Informative po vrsti, Informative 2026.

Na delavnici z naslovom »Spremenite odnos do učenja z malimi vsakodnevnimi navadami – Vaš dan se začne danes«  smo Tatjana Kolenc, Nataša Centa in Tadeja Brankovič učence, dijake in vse, ki jih podpirajo na učni in študijski poti opozorile na nekaj ključnih pristopov in metod, ki nas pripeljejo do tja, kamor si želimo, neodvisno od želja in pričakovanj drugih. Od tega, zakaj in kako se učimo, do ohranjanja radovednosti, notranje motivacije, vztrajnosti, izgradnje podpornega okolja, s posebnim poudarkom na pomenu majhnih korakov in močnih navad, ki nam dajejo strukturo, varnost, krepijo našo fizično in umsko kondicijo ter nam dajejo prostor in čas, da se osredotočamo na pomembne stvari na poti do izbranih ciljev.   

In katera so bila naš ključna sporočila?

Glede poznavanje sebe, svoji želja in proaktivnosti

• čakanje ne obrodi sadov in v življenju praviloma ni bližnjic. Ključno je, da vemo kdo smo, kdo želimo biti in kaj želimo doseči. Da si postavimo jasne cilje in jim potem vztrajno in dosledno sledimo.
• Odgovor na naše vprašanje »Kaj je tisto, kar si zares želim doseči, kdo želim postati?«  je naša vizija, ki jo bomo uresničili tako, da si postavimo SMARTER cilje. Cilje zapišemo in po možnosti povemo na glas v krogu ljudi, ki so nam pomembni, ki jih cenimo in, ki nas podpirajo. S tem damo nekakšno javno zavezo, po kateri je cilje lažje uresničiti, kot iskati izgovore zakaj jih nismo.
• Pri uresničevanju ciljev bodimo prijazni do sebe. Če kaj ne uspe, to ni konec sveta. Poizkusimo znova, morda spremenimo pot, si poiščimo pomoč, samo nikoli  ne obupajmo.
• Na poti do ciljev nabirajmo  raznolike izkušnje. Te so nujne in potrebne. Potipajmo. Poizkusimo. Zgledujmo se po naravi. Ta ve, da ne bodo vzklila vsa semena, ki padejo na tla oziroma v zemljo. Zato moramo posejati več, kot bo obrodilo, če želimo živeti najti tisto, kar bomo s srcem ustvarjali. Ne bodimo neučakani in površni. Ko se nečesa lotimo, delajmo to toliko časa, da stvar res spoznamo, obvladamo. Nikoli ne vemo, kje in kdaj bomo to znanje lahko uporabili.

Glede znanja in tega zakaj se učimo

• Učenje je dejansko čas, ki si ga vzamemo zase. In, ko na učenje gledamo s takimi očmi, potem res postane veselje in ne obveznost. Kar je izjemno pomembno. ZAKAJ? Ker se moramo učiti vse življenje. Ker danes, ko se svet vrti z neverjetno hitrostjo, vsako znanje, ki ga ne osvežujemo, dopolnjujemo, nadgrajujemo, postane neuporabno v 5-7 letih, nekatera celo prej. Znanje, ki ga dobimo tekom rednega šolanja in študija je samo dobro izhodišče za nadaljnji razvoj, za vstop na trg dela. Stalno učenje nam enostavno mora priti v kri.
• In z učenjem pride znanje. Kajti, učimo se za to, da bomo vedeli in znali.  Kar pa je pri tem še posebej pomembno je,  da znanje tudi uporabljamo, ne samo kopičimo. Da ga uporabimo pri svojem delu, da ga delimo z drugimi, saj se ravno s tem, ko ga delimo ali učimo druge, vse naučeno utrdi, poleg tega se ob tem tudi sami še naprej učimo.

Glede tega, kako se učimo

• Ne učimo se vsi enako in ni napačnega pristopa. Pomembno je, da odkrijemo pristop,  ki nam najbolj ustreza.
• »Nisem za šolo« pogosto pomeni »nisem našel pravega načina učenja« zase.
• Najboljše učenje je tisto, ki dela zate.
• Majhne navade prinesejo velike učne rezultate.

Glede radovednosti

• Učenje poganja radovednost. In katere so glavne prvine radovednosti? Postavljanje vprašanj, opazovanje in čudenje. Albert Einstein je nenehno poudarjal, da je pomembno, da ne nehaš spraševati. Zase je trdil, da nima posebnega talenta, je le strašansko radoveden. Eden naših največjih izumiteljev  se na enega naših največjih izumiteljev in svetovljanov, Peter Florjančič je vse svoje izume pripisal svoji radovednosti s tem ko je rekel, da se vsaka inovacija začne z opazovanjem.
• Radovednost ni nekaj, kar prerastemo. Je nekaj, kar lahko hitro izgubimo, ali pa zavestno ohranimo.

Glede negovanja in ohranjanja radovednosti

• Sprašujmo – ko česa ne vemo, ko česa ne razumemo, vedno in povsod.
• Preizkušajmo in delajmo napake – napake so del učenja, ne dokaz neznanja.
• Povezujmo snov z resničnim življenjem.
• Učimo se tudi stvari, ki niso v učnem načrtu.
• Ohranimo začetniški pogled, ali pogled znanstvenika. Tudi, ko mislimo, da že vemo, ko smo že zelo dobri v nečem, dvomimo. Vprašajmo za mnenje. Kdo ve, morda bomo izvedeli kaj novega.

Glede motivacije

• Motivacija se skriva v stvareh, ob katerih nam igra srce in ob katerih čutimo zanos.
• Motivacija pride z lastno aktivnostjo in ne obratno.
• Ne čakajmo na to, da nas bodo motivirali drugi. Edini pravi vir motivacije smo mi sami. Ko  počnemo tisto, kar si želimo mi sami – ne tisto kar si želijo ali pričakujejo naši starši, učitelji, profesorji, trenerji in kasneje življenjski  partnerji, delodajalci,… družba. Ko v vsem česar se lotimo poizkušamo najprej poiskati odgovor na vprašanje, kaj je tukaj zame?
• Sledimo svojemu napredku, nagradimo se za vsako najmanjšo zmago in iščimo motivacijo v majhnih stvareh. Ne čakajmo na to, da nas bodo drugi pohvalili. Namesto tega postanimo sami sebi svoj najboljši prijatelj in navijač.

Glede doslednosti in vztrajnosti

• Če želiš nekaj doseči, bodi vztrajen. Če želiš to obdržati, bodi dosleden.
• Ne težimo k popolnosti. »Popolnost je sovražnik napredka«  je rekel Winston Churchill. Nenehno prizadevanje za popolnost vodi v izgubo časa in zamujene priložnosti, medtem ko sprejemanje pristopa »dobro je dovolj« omogoča nenehen napredek in doseganje rezultatov.
• Večkrat bomo prišli v situacijo, ko se nam bo zdelo, da stojimo na mestu, da naš trud ne daje rezultatov. Nanje glejmo kot na preizkus naše vztrajnosti. Pogosto se velike stvari zgodijo ravno po takem obdobju.
• Vztrajnost in doslednost zmanjšujeta odvisnost od dnevne motivacije, krepita našo samodisciplino, nas peljeta k mojstrstvu, kompetentnosti in sposobnosti obvladovanja izzivov in s tem k uresničevanju ciljev in osebnemu zadovoljstvu.
• Tri navade, ki krepijo vztrajnost in doslednost: branje, pisanje in gibanje.

Glede majhnih korakov in močnih navad

• Uspeh ne izvira iz tega, kar počneš občasno, ampak iz tega, kar počneš dosledno. V svetu, ki pogosto poveličuje hitre zmage in takojšnje zadovoljstvo, se prava skrivnost osebne rasti in dolgoročnega uspeha skriva v majhnih, doslednih dejanjih, ki sčasoma postanejo naša navada. Te navade, čeprav se sprva zdijo nepomembne, imajo potencial, da spremenijo vaše življenje, če jih redno izvajamo skozi čas.
• Navade imajo praviloma negativen prizvok. Češ, da se zaradi njih vrtimo v krogu, namesto, da bi šli naprej. Vendar to velja za slabe navade, ki jih moramo nadomestiti z dobrimi. To da se bomo popoldne oblekli v športno opremo ali pa se zleknili na kavč je moč navade. Ali bomo za malico izbrali jabolko ali čokolado je naša navada. To da si bomo vsak dan vzeli 5 minut za učenje, za čas zase, lahko postane naša navada.
• Da se nečesa navadimo traja okvirno 2 meseca. Spreminjati sebe je namreč nekaj najtežjega, to ni lahko. Naše misli se temu upirajo. Zakaj bi se premaknili iz cone udobja, pa saj tukaj nam je čisto fajn. In nekaj najlepšega je ko naše misli navadimo, da si rečejo:« ok, saj tukaj nam je čisto fajn, ampak dajmo  poizkusit nekaj novega.«

Glede uvajanja močnih navad v naš vsakdan

• Začnimo z majhnimi navadami in majhnimi koraki. Namesto, da se obvežemo, da bomo npr.: vsak mesec prebrali 2 knjigi se zavežimo, da bomo vsak dan prebrali 10 strani kar bo pomenilo najmanj 12 knjig na leto. In postopno povečujemo intenzivnost.
• Novo navado dodajmo k obstoječi, npr. jutranji kavi dodamo branje 10 strani knjige.
• Slabih navad se otresimo tako, da jih nadomestimo z boljšo alternativo (npr.: namesto gledanja televizije ven)
• Odstranimo sprožilce slabih navad (če npr: še tik pred spanjem pogledujemo na telefon, ga imejmo izven dosega rok)
• Uvedimo t.i. uro moči za najpomembnejšo nalogo dneva, v kateri ni nobenih  motilcev samo popoln fokus 
• Dnevna fizična aktivnost v določenem časovnem obsegu, ki izboljša osredotočenost, razpoloženje in zmanjša stres
• Pravilo 2 minut – takoj opravimo aktivnosti, ki ne terjajo več kot dve minuti, kar preprečuje kopičenje majhnih, nedokončanih nalog, ki s tem postanejo breme  in daje več časa za pomembnejše stvari
• Zapisovanje misli in idej
• Mikroučenje. Namesto da se zavežemo dalj trajajočim učnim formatom, v svoj dan vključimo manjše odmerke  učenja, npr.: poslušanje podcasta, branje članka, ogled webinarja, poučnega videa itd. ,  kar ohranja našo radovednost in nam omogoča da pridemo do novega znanja, ne da bi preobremenili svoj urnik.
• Vodenje pozitivnega notranjega dialoga. Namesto da smo sami sebi najstrožji kritik, postanimo raje  podpornik. S tem krepimo miselnost rasti, zaradi katere verjamemo, da lahko izboljšamo svoje sposobnosti in v  izzivih in neuspehih vidimo priložnost za rast. Misel »naredil-a sem napako,«  preoblikujmo v: »danes sem se naučil-a nekaj dragocenega.«
• Vsak dan se povežimo z vsaj eno osebo (sporočilo, telefonski klic, komentar na objavo na SM ipd.) s čimer negujemo našo mrežo

Kako biti sam sebi podpora, ne najstrožji kritik?

• Redno pregledujmo in prilagajajmo svoje cilje, da zagotovimo, da so realni in usklajeni s tem, kdo želimo biti in kaj želimo doseči. Tako, kot se spreminja okolje okrog nas, se spreminjamo tudi mi.
• Bodimo prijazni do sebe. Neuspehi so normalen del življenja in čisto v redu je, da si po njih vzamemo čas za razmislek, okrevanje in vrnitev na začrtano pot.
• S seboj vodimo pozitiven dialog.
• Osredotočajmo se na naše prednosti in na pretekle uspehe.

Kako in zakaj graditi mrežo in lasten podporni sistem?

• Podporni sitem predstavljajo naši starši, sorejenci, prijatelji, sošolci, učitelji, profesorji, trenerji, sodelavci, življenjski partnerji.
• Podporni sistem oziroma posamezniki, ki ga sestavljajo, nam nudijo podporo, smernice, nasvete in konstruktivne povratne informacije, ki podpirajo naš osebni, strokovni in profesionalni razvoj, izboljšajo učenje in okrepijo našo sposobnost premagovanja izzivov.
• Pomemben del podpornega sistema so mentorji. Mentorje lahko vidimo v vseh prej naštetih posameznikih, ki sestavljajo naš podporni sistem, če to želimo in sprejmemo. Poleg njih si zgradimo še mrežo mentorjev izven tega kroga in bodimo tudi sami del mentorske mreže drugih.

Avtorica zapisa: Tatjana Kolenc